Veleposlaništvo RS Pariz /UNESCO /UNESCO in Slovenija /

UNESCO in Slovenija

 

UNESCO ima 195 držav članic in 9 pridruženih članic. Slovenija je k UNESCO pristopila 27. maja 1992 kot 167. članica. Za potrebe volitev je uvrščena v drugo volilno skupino, programsko pa v evropsko in severnoameriško regijo. Republika Slovenija je država pogodbenica vseh UNESCO konvencij. 

Slovenija z uresničevanjem UNESCO poslanstva, prioritet in ciljev prispeva k uresničevanju ciljev Organizacije združenih narodov na globalnem nivoju in kot enakopravna članica sodeluje pri načrtovanju dela in upravljanju organizacije. Delovanje UNESCO in sodelovanje držav v tej organizaciji temelji na načelu intelektualne in moralne solidarnosti, ki še posebej zavezuje razvite države, zato z izvajanjem projektov pomoči določenim skupinam držav prispevamo k  izboljšanju stanja in usposobljenosti za njihovo delovanje. Vključevanje v UNESCO programe in aktivnosti pa neposredno vpliva tudi na povečanje obsega in kvalitete mednarodnega sodelovanja, pridobivanje novih informacij, znanja in izkušenj.

Svetovna dediščina (World Heritage)

Na področju kulturne dediščine sta na UNESCOv seznam svetovne dediščine v kategoriji kulturna dediščina vpisani dve spomeniški območji, in sicer: prazgodovinska kolišča na Igu na Ljubljanskem barju v okviru transnacionalnega serijskega območja prazgodovinskih kolišč okoli Alp (vpis leta 2011, šest držav) in dediščina živega srebra v Idriji, skupaj s španskim Almadénom (vpis leta 2012). V pripravi je še nominacija stavbnih in urbanističnih del arhitekta Jožeta Plečnikav Ljubljani.

Na UNESCOvem seznamu svetovne dediščine imamo vpisani dve enoti naravne dediščine, to sta Škocjanske jame (vpis leta 1986) ter Bukovi gozdovi, v sklopu skupne nominacije 11 držav.

V tem času potekajo aktivnosti in priprave v okviru naslednjih  nominacij: vpis Klasičnega krasa, nominacija arhitekturnih in urbanističnih del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani,nominacija "Poti miru – dediščina 1. svetovne vojne".

Nesnovna kulturna dediščina (The Intangible Cultural Heritage)

Na UNESCOvem Seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva ima Slovenija vpisano Škofjeloški pasijon ter tradicionalne pustne maske Kurenti.

Program »Spomin sveta« (Memory of the World)
Leta 1992 je bil ustanovljen program Spomin sveta (Memory of the World), ki je namenjen prepoznavanju in ohranjanju dokumentarne, pisne in bibliografske dediščine. Iz slovenske zakladnice je na seznam vpisan del Supraseljskega kodeksa, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, vpisani pa so še deli kodeksa, ki se nahajajo v Rusiji in na Poljskem. Potekajo pogovori na strokovni ravni o možnosti, da bi na seznam uvrstili tudi Brižinske spomenike, ki so najstarejši znani ohranjeni zapis v slovenščini in najstarejši latinični napis v kateremkoli slovanskem jeziku.

Seznam mednarodno pomembnih mokrišč (Ramsarska konvencija)

Na seznamu mednarodno pomembnih mokrišč so v Sloveniji vpisana 3 območja: Cerkniško jezero z okolico, ki vključuje Križno jamo in Rakov Škocjan, Sečoveljske soline in Škocjanske jame, ki so tudi največje podzemno mokrišče na svetu.

Mreža biosfernih območij (program Man and Biosphere – Človek in biosfera)

UNESCO program Človek in biosfera je medvladni raziskovalni program, katerega namen je iskanje trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi cilji ohranjanja biotske raznovrstnosti in kulturnih vrednot ob hkratnem spodbujanjem razvoja; v ta namen je vzpostavljena globalna mreža območij, kjer se spodbuja trajnostni razvoj in trajnostna raba naravnih virov. V Sloveniji so na ta seznam vključena 4 biosferna območja (BO): BO Mura, BO Julijske Alpe (upravljavec območja: Triglavski narodni park), BO Kras (upravljavec: Park Škocjanske jame), BO Kozjansko – Obsotelje (upravljavec: Kozjanski park).

Sodelovanje poteka v ustanavljanju Transnacionalnega biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava (TBR MDD) med petimi državami, ki so leta 2011 podpisale deklaracijo o njegovi ustanovitvi (Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Slovenija, Srbija).

Svetovna in evropska mreža Geoparkov (Global Geoparks Network)

UNESCO je leta 2007 pripravil tudi smernice za oblikovanje mreže območij, ki imajo izjemne geološke značilnosti in v katerih se posebno pozornosti namenja pokrajini ter ohranjanju in  raziskovanju geoloških vrednot v kontekstu trajnostnega razvoja. Gre za mrežo t.i. geoparkov. V Sloveniji imamo trenutno dva geoparka, ki sta aktivno vključena v evropsko in svetovno mrežo geoparkov: čezmejni geopark Karavanke/Karawanken , ki obsega območje med  Mežico in Peco in sega na avstrijsko stran ter geopark Idrija. Pobuda je tudiustanovitev geoparka na območju Krasa.