Veleposlaništvo RS Pariz /Gospodarske zadeve /Bilateralno gospodarsko sodelovanje /

Bilateralno gospodarsko poslovanje

Blagovna menjava

Francija tradicionalno sodi med pet ključnih zunanjetrgovinskih partneric RS. Značilnost blagovne menjave med država so dolgoročni posli, velika osredotočenost na segment avtomobilske industrije, označuje jo ozek nabor proizvodov in relativno veliko število izvoznikov oziroma uvoznikov. Glavnina blagovne menjave je koncentrirana na regiji  Ile-de-France (Pariz) in Auvergne-Rhone-Alpes (Lyon).

Obseg bilateralne blagovne menjave se je leta 2016 povečal za 4% glede na leto 2015 in je dosegel 2,11 milijard EUR. Izvoz v Francijo je znašal 1,17 milijard EUR, uvoz iz Francije pa 936 mio EUR. Kljub nihanjih v bilateralnih blagovnih tokovih, Slovenija vzdržuje od leta 2005 pozitiven saldo trgovinske menjave, ki je leta 2016 znašal 241 mio EUR.

Storitve

V letu 2016 je skupni obseg storitvene menjave med državama dosegel 368 mio EUR, kar pomeni povečanje za 10 % glede na leto 2015. Izvoz storitev je znašal 202,6 mio EUR, uvoz pa 165,6 mio EUR. V izvozu storitev je prevladoval transport in potovanja.  Med uvoznimi storitvami so izstopale transport, ostale poslovne storitve in telekomunikacijske storitve.

Turizem

V letu 2016 je Slovenijo obiskalo 86 tisoč turistov iz Francije, kar je za 8% več kot v letu 2015.  Ustvarili so 181 tisoč nočitev, kar je za 9% več kot leta 2015. FR se je glede na število prihodov turistov z 3% deležem uvrstila na 10. mesto vseh prihodov, glede na število prenočitev je FR z 4,8% deležem na 12. mestu med tujimi državami. Povprečna doba bivanja je 2,1 dni. 

Naložbe

FR je sedma najpomembnejša investitorica v Slovenijo. Konec leta 2015 so francoske neposredne investicije v slovensko gospodarstvo znašale 634,2 mio EUR, kar predstavlja  5,4% vseh tujih investicij v slovensko gospodarstvo.
Vrednost slovenskih neposrednih naložb v Franciji je konec leta 2015 znašala 14,1 milijonov  EUR, kar predstavlja padec za 19% v primerjavi z letom 2014. Slovenske naložbe v Francijo so tako predstavljale le 0,25% vseh slovenskih naložb v tujino.