Veleposlaništvo RS Pariz /Slovenska kultura v Franciji /

Slovenska kultura v Franciji

Predstavitev slovenske kulture (v francoščini)

Veleposlaništvo RS v Parizu med svoje naloge in poslanstva uvršča tudi dvostransko sodelovanje v kulturi in promocijo slovenske kulturno-umetniške ustvarjalnosti ter prizadevanje za večjo prepoznavnost slovenske države v Franciji. Veleposlaništvo za izpolnjevanje nalog v zvezi s promocijo slovenske kulture nima na voljo posebnih namenskih sredstev niti nima posebej imenovanega diplomata, ki bi se posvečal izključno temu področju. Svoj kulturni program izvaja v sodelovanju s Sektorjem za mednarodno sodelovanje v kulturi MZZ ter s Sektorjem za promocijo in mednarodno sodelovanje Ministrstva za kulturo RS.

Poleg dogodkov, ki jih veleposlaništvo organizira v Franciji skupaj s slovenskimi institucijami, skuša po svojih najboljših močeh pomagati in podpreti vsakršne projekte, usmerjene v uveljavitev slovenske ustvarjalnosti na tujem. Sledi dogajanjem na slovenskih in francoskih kulturnih in intelektualnih prizoriščih ter ima tako pomembno vlogo pri obveščanju, povezovanju in vzpostavljanju stikov med različnimi nosilci projektov in iskanju sinergij.

Jezik in kultura sta v dolgi zgodovini Slovencev, ki do leta 1991 niso imeli samostojne države, odigrala temeljno vlogo nosilcev nacionalne identitete. Med osrednjimi slovenskimi zgodovinskimi osebnostmi, zaslužnimi za narodov obstoj, tako najdemo več pesnikov in pisateljev kot državnikov in generalov. Tako Slovenci praznujemo praznik kulture kot državni praznik 8. februarja (obletnica smrti pesnika Franceta Prešerna), na predvečer praznika pa Ministrstvo za kulturo vsako leto podeli najvišje kulturne nagrade kulturnikom z najodmevnejšimi dosežki.

Za kulturno življenje skrbi široko razvejana mreža inštitucij, organizacij in kulturnih društev. Slovenska filharmonija je med najstarejšimi v evropskem prostoru, saj je 2001 praznovala svojo 300. obletnico. Slovenci smo narod pisateljev in bralcev, po številu tiskanih knjig na prebivalca smo na vrhu evropske lestvice, za kar poskrbi 150 založb, bralci pa radi zahajajo v številne knjižnice, med katerimi je najpomembnejša Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.

Radi se tudi pohvalimo, da je v Sloveniji več publike v gledališčih, kot na nogometnih tekmah: na izbiro imajo dve operno baletni hiši in številna repertoarna gledališča. Med najpomembnejšimi so Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Maribor, Slovensko narodno gledališče Drama, Mladinsko gledališče in Lutkovno gledališče v Ljubljani. Država namenja skrb tudi ustvarjanju novih slovenskih filmov, med katerimi so nekateri prejeli mednarodna priznanja.

V letu 2005 smo slavili 10. obletnico Slovenskega filmskega sklada in 100. obletnico slovenske filmske ustvarjalnosti. V naši državi je kar 45 stalnih galerij in prek 800 prostorov, kjer so stalno ali občasno predstavljene razstave upodabljajoče umetnosti. V Ljubljani sta najpomembnejši Moderna galerija z eksponati moderne umetnosti in Narodna galerija z zbirko starejše slikarske umetnosti. Posebno mesto zavzema v slovenski kulturi arhitektura. Najslavnejši slovenski arhitekt Jože Plečnik je bil pionir moderne slovenske in evropske arhitekture. V zadnjih desetih letih je zanimanje za njegovo arhitekturo izjemno in več o njegovem ustvarjanju odkrijete na Arhitekturni muzej Ljubljana.