Veleposlaništvo RS Pariz /Novice /
08.02.2021  

Obeležitev slovenskega kulturnega praznika z deli slovenskih avtorjev, ki so nedavno izšla v francoskem jeziku

Na veleposlaništvu Slovenije v Franciji smo letos slovenski kulturni praznik obeležili preko družbenih omrežij z branjem odlomkov iz knjig slovenskih avtorjev v francoskem jeziku. V času strogih omejitvenih ukrepov, ki po celotni Evropi, in širše, trajajo že skoraj eno leto, je namreč v Franciji izšlo pet knjig slovenskih avtorjev v francoskem jeziku oziroma francoskem prevodu. Odlomke so prebrali Brina Svit, Agata Tomažič, Zdenka Štimac, Metka Zupančič in francoski igralec Jean-Philippe Raymond. Za zaključek pa je slovenska igralka Saša Mihelčič deklamirala še sedmo kitico Zdravljice v slovenščini in francoščini.


Brina Svit, mednarodno uveljavljena slovenska pisateljica, ki že od leta 1980 živi v Parizu in piše v francoščini, je nedavno pri francoski založbi Arléa izdala svojo novo knjigo z naslovom "Dieu des obstacles". Gre za prefinjeno aktualno zgodbo, ki nas potopi v napeto pričakovanje pandemije med nedavnim potovanjem avtorice v Indiji. V zgodbi, naseljeni z veličastnimi drevesi, radovednimi vranami in svetlečimi nasmehi, živi zahrbtna napetost, zaznavna do motečih podrobnosti, raztresenih tu in tam. Pestra galerija različnih osebnosti, ki sestavljajo to majhno človeško skupnost, se skrči pred nevarno nevarnostjo. Zgodba, ki jo preberemo v enem mahu, bo kmalu izšla v slovenskem prevodu.


V lanskem letu je v Franciji pri založbi Belleville Éditions izšel kratkoprozni prvenec slovenske novinarke in pisateljice Agate Tomažič z naslovom "Ce que l'on ne peut confier à sa coiffeuse" (Česar ne moreš povedati frizerki), ki ga je v francoščino prevedel Stéphane Baldeck. Knjiga je zbirka 13 kratkih zgodb, kjer se včasih najbolj nepomembni liki  izkažejo za najbolj nepredvidljive. Pod furnirjem vsakdanjega življenja se skrivajo prešuštni, nesramni ali manipulativni moški in ženske. Pa tudi žabji princ in mlado dekle, ki razume jezik ptic, temnih nasilnih ljubezenskih odnosov in invazivnih rastlin. Naslovnica knjige, ki jo je ilustrirala Maša Žmitek, je Babelio.com uvrstil med 25 najlepših naslovnic leta 2020. Babelio.com, ustanovljen leta 2007, je prvi francoski spletni medij, posvečen knjigam in bralcem. Vsak mesec spletno mesto obišče več kot  5 milijonov uporabnikov, ki iščejo svoje naslednje branje.

Metka Zupančič, slovenska literarna zgodovinarka in prevajalka ter zaslužna profesorica francoskega jezike na Univerzi v Alabami je decembra lani pri francoski založbi Editions L'Harmattan izdala svojo pripoved "L'envahissement" (Invazija), v kateri na pravičen in iskren način raziskuje odnos med moškim in žensko. "To je besedilo, ki ne poskuša goljufati, niti "dobro izgledati" niti prihraniti ega protagonistke", ugotavlja kanadska pesnica in pisateljica Louise Dupré in dodaja, da "gre za močan roman, roman zrelosti. Kakovost misli pa odraža žensko, ki je veliko ljubila, živela, trpela, potovala, brala in meditirala. Roman, ki se nas dotakne vse do srca.

Pri založbi Editions franco-slovènes je lani izšla dvojezična knjiga o Venu Pilonu ob 50-obletnici smrti tega večplastnega slovenskega umetnika, enega od mojstrov slovenskega ekspresionizma. Slikar, fotograf, ilustrator, graver, pa tudi pesnik in prevajalec, Veno Pilon, je štiri desetletja deloval v avantgardnem umetniškem miljeju na Montaprnasseu v Parizu. V knjigi z naslovom "Veno Pilon, L'oracle des peintres" (Veno Pilon: Orakelj slikarjev) je zbranih 130 ugank o znanih in manj znanih umetnikih pariške šole, in to s humorjem. Novo bogato ilustrirano izdajo dveh originalnih besedil Vena Pilona, ki sta leta 1968 izšla v francoskem jeziku pri Jeanu Vodainu v obliki umetniške knjige in leta 1969 v slovenski inačici, nam tokrat predstavlja izvrstna urednica, ki s svojo založbo in vsestranskostjo skrbi za prepoznavnost slovenskih književnikov v Franciji, Zdenka Štimac.


Ravno ob izbruhu epidemije  koronavirusa je v francoskem prevodu pri založbi Éditions Phébus izšel tudi roman Draga Jančarja, Galjot, iz leta 1978, ki ga je v francoščino pod naslovom "La Fuite extraordinaire de Johannes Ott" prevedla Andrée Lück Gaye. Zgodovinski roman, ki je v tem času zanimiv tudi zaradi junakovih preizkušenj ob razmahu črne kuge v srednjem veku. Galjot je sicer ena najbolj prevajanih slovenskih knjig,v francoščini pa je prvič izšla leta 2020.