Veleposlaništvo RS Pariz /Novice /
11.02.2019  

Prešernov dan v Slovenskem domu v Chatillonu pri Parizu

V nedeljo, 10. februarja, je v dvorani Slovenskega doma v Chatillonu pri Parizu v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika potekala proslava  "Prešernov dan", ki ga je organizirala Slovenska katoliška misija v Parizu pod častnim pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije.

Zbrane je uvodoma nagovoril veleposlanik Andrej Slapničar, ki je poudaril izjemen pomen, ki ga slovenski kulturniki vnašajo tako v francoski kot širši evropski prostor. Hkrati je tudi spomnil, da letos, ob dvestoletnici smrti Valentina Vodnika, v Sloveniji in po svetu obeležujemo Vodnikovo leto. Ob tem je izpostavil Vodnikovo posebno vez s Francijo, ki jo je ubesedil v pesmi "Iliria oživlena". V času Ilirskih provinc je namreč Vodnik začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu.

Veleposlanik je tudi čestital zborovski dirigentki Martini Batič, glasbeni direktorici pevskega zbora Francoskega radia, ki je pred nekaj dnevi prejela nagrado Prešernovega sklada za poustvarjalne dosežke v zadnjih treh letih. Nagrajenki, ki je s svojo prisotnostjo počastila dogodek, so ob koncu proslave posebno čast izkazali tudi v Franciji živeči Slovenci.  

Za bogat kulturni program s poudarkom na Prešernovi poeziji, prepleteni z izbrano glasbo, so poskrbeli flavtistka in glasbena profesorica Liliana Novak z večstransko umetnico Rahel Coquema, Tončka Šimc, Ana Stegu Vičič, ki sta recitirali Prešernove pesmi, Nataša Vičič, ki je dramsko uprizorila Prešernovo pesnitev Povodni mož, ter otroško-mladinski trio Valant, in sicer Ema na harfi ter Simeon in Maksim z recitacijo. Ana Vičič je ob zaključku dogodka vsem kulturnikom po svetu izkazala posebno čast in jim posvetila pesem svojega pokojnega brata, nekdanjega duhovnika pesnika Vilija Steguja "Moja pot":


Moja pot

Moja pot je samotna,
z robidovjem zarastla.
Nihče ne doume,
da po ukazu krvi
po njej se vračam
pokoj iskat vse dni,
med praprot in brinje.

Tam,
na kraju poti,
sam mesecu nazdravljam
z golimi dlanmi.

Vili Stegu, iz zbirke Samotna pot